STATUT BOWLING ZVEZE SLOVENIJE
Bowling klubi in društva, združeni v Bowling zvezo Slovenije, so na podlagi določb 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/06 in 58/09) na seji skupščine dne, 12.04.2010 sprejeli dopolnjeno in prečiščeno besedilo statuta Bowling zveze Slovenije.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Bowling zveza Slovenije (v nadaljevanju BZS) je prostovoljna zveza bowling klubov in društev (v nadaljevanju klubi), ki ureja in zastopa skupne interese bowlinga v Republiki Sloveniji.
2. člen
IME IN SEDEŽ
Ime zveze je BOWLING ZVEZA SLOVENIJE. Sedež BZS je v Ljubljani. Za morebitne spremembe oziroma selitve znotraj sedeža društva je pristojen Upravni odbor.
3. člen
PRAVNI STATUS
BZS je pravna oseba zasebnega prava in ima svoj bančni račun.
BZS odgovarja za svoje obveznosti s polno odgovornostjo in z vsemi svojimi sredstvi.
4. člen
ZNAK in ŽIG
BZS ima znak, ki se ga uporablja kot zunanjo grafično podobo na vseh dokumentih BZS-ja in je obvezna sestavina oblačil za reprezentačna oblačila.
BZS ima žig z naslednjim besedilom: “BOWLING ZVEZA SLOVENIJE” in ima poleg besedila še simbol kegljev in bowling krogle.
5. člen
ZASTOPANJE BZS
BZS predstavlja in zastopa predsednik BZS, ki je hkrati tudi predsednik Upravnega odbora BZS. Če je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik. V posameznih zadevah lahko predsednik pooblasti tudi druge osebe za zastopanje BZS.
6. člen
JAVNOST DELOVANJA IN OBVEŠČANJE
Delo BZS in njenih organov je javno.
Svoje člane BZS obvešča:
- z gradivi za seje organov,
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov, stalnih komisij in delovnih teles BZS,
- preko biltenov, glasil, publikacij, spletne strani in drugih oblik obvestil, ki jih izda BZS,
- preko sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost obvešča BZS o svojem delu tako, da so seje organov BZS javne, da organizira okrogle mize in tiskovne konference ter na svoje seje vabi predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih informacij sta odgovorna predsednik BZS in generalni sekretar oziroma oseba, ki jo pooblasti predsednik.
II. NAMEN IN NALOGE BZS
7. člen
NAMEN BZS
Osnovni namen BZS je:
- združevanje bowling klubov in njihovih aktivnih članov v Republiki Sloveniji,
- omogočiti svojim članom, da uresničujejo svoje športne ambicije in se športno razvijajo,
- skrb za množičnost, popularnost, kakovost in razvoj bowling športa v Republiki Sloveniji.
8. člen
NALOGE BZS
Osnovne naloge BZS so:
v svojem delu uvaja demokratičnost in javnost dela, razvija bowling v športno-tekmovalnem smislu v vseh starostnih
kategorijah, spodbujanje bowlanja med mladimi ter skrb za izpopolnjevanje nadarjenih in perspektivnih tekmovalcev, razvija bowling kot rekreativno-sprostitveno dejavnost, spodbuja združevanje športnih organizacij v BZS po načelu svobodnega združevanja in samostojne opredelitve vsakega športnega društva, deluje po načelu enakopravnosti vseh članov BZS, skrbi za uveljavljanje strokovnega dela v organih BZS in športnih društvih, povečanje števila aktivnih udeležencev v vseh oblikah bowling športa, izbiranje in vodenje državnih reprezentanc, uvrščanje reprezentanc, posameznikov ter klubskih ekip na najvišja mesta na mednarodnih prvenstvih, določanje sistema državnih tekmovanj, predpisovanje pogojev za nastopanje v njih ter vodenje teh tekmovanj, organiziranje državnih in mednarodnih tekmovanj, kandidiranje za organizacijo mednarodnih tekmovanj, skrb za strokovno usposabljanje ter izpopolnjevanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev, sodelovanje z drugimi športnimi organizacijami ter z vsemi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji, ki lahko prispevajo k razvoju bowlanja, sodelovanje z bowling zvezami drugih držav, vključevanje v slovenske in mednarodne športne oziroma bowling organizacije, podeljevanje nagrad, daril in priznanj ter izrekanje pohval, kandidiranje na javne razpise za proračunska sredstva države, izdajanje biltenov in drugih publikacij ter izvajanje propagandnih in informativnih dejavnosti, potrebnih za popularizacijo bowlinga, rešuje spore med člani BZS, skrbi za uveljavljanje tekmovalnih sistemov, ki spodbujajo razvoj bowlinga in omogočajo tudi doseganje vrhunskih rezultatov, na podlagi programa dela skrbi za vzgojo igralcev in igralk vseh starostnih kategorij, skrbi za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za potrebe bowling društev, organizira, usmerja in usklajuje propagandno in založniško dejavnost, posreduje strokovno, tehnično in drugo pomoč članom BZS, preko svojih predstavnikov zastopa društva in njihove interese v organizacijah, katerih član je, sodelovanje z bowling zvezami in interesnimi združenji pri lobiranju za uvrstitev bowlinga med olimpijske športne panoge, izvajanje drugih nalog v skladu s sprejetimi programi.
BZS sodeluje z drugimi organi in organizacijami preko svojih predstavnikov oziroma delegacij.
Njihove pravice in dolžnosti so:
zastopanje stališč BZS v teh organih in organizacijah, prejem vseh potrebnih informacij in stališč ustreznih organov BZS za uspešno opravljanje svoje predstavniške funkcije, poročanje BZS o sprejetih sklepih in stališčih ter o svojem delu.
III. ČLANSTVO
9. člen
OSNOVE ZA ČLANSTVO
Člani BZS so klubi, ki opravljajo dejavnost na področju bowlinga in so registrirani v skladu z Zakonom o društvih na področju Republike Slovenije.
Članstvo klubov v BZS in registracijo tekmovalcev ureja poseben pravilnik.
V BZS so lahko včlanjeni tudi posamezniki, ki imajo status častnega člana.
Člani BZS so lahko tudi bowling centri.
10. člen
REDNI ČLANI
Redni člani so klubi, ki se na podlagi sklepa svojega najvišjega organa včlanijo v BZS s pisno pristopno izjavo, s katero zagotavljajo, da sprejemajo pravice in obveznosti, ki jih določa statut in drugi akti BZS.
Klub postane član BZS z dnem, ko BZS prejme njegovo pristopno izjavo in druge zahtevane dokumente (statut, osnovno registracijsko dokumentacijo kluba, številko transakcijskega računa, seznam članov kluba, ki želijo postati registrirani igralci), ter ni zadržkov za sprejem v članstvo.
Upravni odbor mora klubu o sprejemu v članstvo pisno odgovoriti v roku 5 dni od prejema pristopne izjave in druge dokumentacije. Upravni odbor mora o svoji odločitvi o sprejemu novega kluba v BZS obvestiti vse redne člane
BZS (vse klube) z objavo na spletnih straneh BZS.
Klub, ki ni bil sprejet v članstvo BZS, ima v roku 30 dni po prejemu sklepa, s katerim je BZS zavrnila sprejem v članstvo, pravico do pritožbe na skupščino BZS, ki o pritožbi mora odločiti v 30 dneh od prejema pritožbe.
Sklep skupščine BZS je dokončen.
Bowling centri, ki želijo sodelovati na natečajih za organizacijo kateregakoli tekmovanja, ki poteka pod okriljem BZS, morajo biti redni člani BZS. Upravni odbor določi letno članarino, ki jo mora bowling center plačati najkasneje do začetka tekmovalne sezone. Če bowling center članarine ni poravnal, se njegove vloge na natečajih že pred odpiranjem ponudb izločijo.
11. člen
ČASTNI ČLANI
Za izredne zasluge pri delu na področju bowlinga lahko BZS posamezniku podeli naslov častnega predsednika ali častnega člana posameznika BZS, o čemer odloča skupščina BZS.
Častni predsedniki in častni člani posamezniki imajo lahko razne ugodnosti in zadolžitve, ki jih določi skupščina BZS.
Predlog za podelitev naziva častni član posameznik lahko poda vsak redni član BZS, ki je ta status pridobil v skladu z 10. členom tega Statuta.
12. člen
PRENEHANJE ČLANSTVA V BZS
Članstvo v BZS preneha:
- z izstopom,
- z ukinitvijo kluba,
- z izključitvijo.
Član lahko izstopi iz BZS vedno tudi brez obrazložitve.
Njegove pravice in obveznosti prenehajo po koncu tekmovalne sezone, v kateri je BZS pisno sporočil svoj izstop. Izstop je možen šele po poravnavi vseh obveznosti do BZS.
Član je lahko izključen iz BZS, če grobo krši statut ali druge akte BZS.
O izključitvi dokončno odloča skupščina po tem, ko je pred odločanjem članu dana možnost zagovora.
Učinki izključitve nastopijo z dnem sprejetja sklepa.
Predlog za izključitev lahko da vsak član BZS, Upravni odbor, ali predsednik. Kljub izključitvi mora član do dneva izključitve poravnati vse obveznosti do BZS.
13. člen
PRAVICE ČLANOV
Člani BZS imajo zlasti naslednje pravice:
da samostojno urejajo vsa vprašanja iz svoje pristojnosti,
da predlagajo in odločajo o programih BZS,
da volijo in so voljeni v organe BZS,
da so informirani o delu in odločitvah BZS,
da predlagajo stališča in sklepe in obravnavanje pomembnih vprašanj,
da postavljajo vprašanja glede dela in odgovornosti članov in organov
BZS,
da seznanjajo BZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo
strokovno in organizacijsko pomoč,
da predstavniki sodelujejo na sejah BZS in se zavzemanje za
uresničevanje sprejetih sklepov organov BZS v društvu, ki ga
predstavljajo,
da poročajo o svojem delu v organih BZS, sprejetih sklepih in stališčih
društev, ki jih predstavljajo
da sprejemajo priznanja in nagrade za delo ali tekmovalne dosežke.
14. člen
DOLŽNOSTI ČLANOV
Člani BZS imajo zlasti naslednje dolžnosti:
da ravnajo in delujejo po statutu in drugih aktih BZS,
da prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev in dogovorjenih nalog,
da sodelujejo v skupnih akcijah BZS,
da plačujejo članarino in druge denarne obveze do BZS,
da varujejo ugled BZS in bowlinga.
15. člen
ČLANSTVO BZS V MEDNARODNIH ZVEZAH
BZS je član mednarodne bowling zveze WTBA (“FEDERATION INTERNATIONALE DES
QUILLERS – WORLD TENPIN BOWLING ASSOCIATION”) in European Tenpin Bowling
Federation . BZS lahko postane tudi članica drugih mednarodnih zvez
(npr.SEBTF-seniorska evropska zveza). O članstvu v mednarodnih zvezah
odloča skupščina BZS na prvi naslednji seji po prejetem predlogu Upravnega
odbora ali člana BZS.
BZS spoštuje vse akte in odločitve organizacij, katerih članica je.
16. člen
NOTRANJE OBLIKE DELOVANJA ČLANSTVA
Aktivnosti za izvajanje skupnih nalog, interesov in potreb opravlja BZS
neposredno oziroma posredno preko tekmovalnih skupnosti, ki so notranje
organizacijske enote BZS in jih določi Skupščina BZS. V posebne oblike
delovanja se lahko povezujejo tudi strokovni kadri, kot so trenerji in
sodniki.
Če se znotraj BZS ustanovi tekmovalna skupnost, mora ta imeti svojega
komisarja. Komisar je vsako tekmovalno sezono predstavnik drugega kluba,
člana tekmovalne skupnosti. Vrstni red se določa po abecedi imena kluba.
Klub, ki je na vrsti, da prevzame komisarsko delo, ima dolžnost izmed
svojih tekmovalcev BZS-ju na začetku tekmovalne sezone javiti ime
tekmovalca, ki bo te naloge opravljal. Če kljub pozivu generalnega
sekretarja tega ne stori, se klubu prepove tekmovati za eno sezono v tej
tekmovalni skupnosti in se naloge komisarja poverijo naslednjemu klubu, ki
je na vrsti po abecedi.
IV. ORGANI BZS
17. člen
Organi BZS so:
- Skupščina,
- Upravni odbor,
- Nadzorni odbor,
- Disciplinsko razsodišče.
Upravni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko razsodišče odgovarjajo za
svoje delo skupščini BZS.
V organih BZS ne morejo biti posamezniki, ki niso registrirani tekmovalci.
SKUPŠČINA
18. člen
SESTAVA SKUPŠCINE
Skupščina je najvišji organ BZS.
Skupščino sestavljajo pooblaščeni predstavniki (delegati) rednih članov
BZS.
Vsak redni član BZS ima v skupščini po 3 (tri) predstavnike.
Pred vsakim sklicem skupščine mora Upravni odbor BZS zagotoviti seznam vseh
članov ter ugotoviti, če vsi izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na
skupščini (plačane vse finančne obveznosti do BZS).
Seji skupščine lahko prisostvujejo tudi drugi zainteresirani, vendar nimajo
pravice glasovanja.
19. člen
VRSTA SKUPŠCINE
Skupščina je lahko redna ali izredna.
REDNA SKUPŠCINA
Redna seja skupščine je najmanj enkrat letno. Sklice jo predsednik BZS.
IZREDNA SKUPŠČINA
Izredno sejo skupščine skliče predsednik BZS na lastno pobudo, na predlog
upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora in na zahtevo najmanj ene
tretjine članov.
Zahteva mora biti pisna in mora vsebovati vprašanja, o katerih naj bi
sklepala izredna skupščina.
Predsednik oz. Upravni odbor mora sklicati izredno sejo skupščine v 30 dneh
od prejema zahteve za sklic. V nasprotnem primeru lahko skupščino skliče
predlagatelj.
Vabilu za sklic izredne skupščine mora biti priložen dnevni red z ustreznim
gradivom za obravnavo. Izredna skupščina razpravlja in sklepa le o
vprašanjih, zaradi katerih je bila sklicana.
SKLIC SKUPŠČINE
Sklic redne ali izredne seje skupščine mora biti objavljen na spletni
strani BZS in poslan po e pošti vsakemu članu BZS z dnevnim redom in
gradivom najmanj 15 dni pred dnevom zasedanja skupščine. Dnevni red
skupščine se lahko dopolni 7 dni pred sejo, če se s tem strinja večina
članov Upravnega odbora in je za dodatno točko članom BZS posredovano pisno
gradivo.
Izjemoma je možna razširitev dnevnega reda tudi na sami seji skupščine, če
to s sklepom potrdijo delegati.
20. člen
SKLEPČNOST
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem času navzočih več kot polovica
delegatov s pravico glasovanja.
Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek seje preloži za
trideset minut. Po tem času skupščina veljavno sklepa, če je prisotna
najmanj ena tretjina članic oziroma njihovih predstavnikov (delegatov).
21. člen
SPREJEM SKLEPOV
Sklep skupščine je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica navzočih
delegatov.
Za sprejem, spremembo ali dopolnitev statuta, ukinitev BZS in za sprejem
finančnega poročila je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih
delegatov.
22. člen
NAČIN GLASOVANJA
Skupščina glasuje javno, razen če sama s poslovnikom ali s sklepom ne
odloči drugače.
Volitve organov BZS so praviloma tajne. Skupščina pa lahko na samem
zasedanju sklene, da so volitve javne.
23. člen
VODENJE SEJE SKUPŠČINE
Skupščina izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja
zapisnika ter po potrebi tudi komisijo za sklepe.
Na volilni skupščini se izvoli še volilno in po potrebi tudi kandidacijsko
komisijo.
Skupščina poteka po Poslovniku, sprejetem ob začetku skupščine. Do sprejema
Poslovnika skupščine in izvolitve organov skupščine vodi potek seje
predsednik BZS.
Po izvolitvi organov skupščine vodi delo skupščine delovno predsedstvo.
24. člen
ZAPISNIK SKUPŠČINE
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega
predsedstva, zapisnikar in overovatelja zapisnika.
25. člen
PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE
Pristojnosti skupščine so:
- sprejema in spreminja naslednje akte BZS:
Statut,
Poslovnik o delu skupščine,
Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti ter poslovnik
Disciplinskega razsodišča,
Poslovnik Nadzornega in Upravnega odbora,
Pravilnik o priznanjih,
druge akte na podlagi odločitve skupščine,
sprejema poročila o dejavnosti BZS oz. o delu njenih organov,
sprejema poročila o uresničevanju programa dela in o zaključnem računu,
potrjuje finančni načrt in program dela in spremlja njihovo izvajanje,
določa smernice za razvoj bowlinga v RS,
določa sistem državnih prvenstev in ostalih tekmovanj v pristojnosti BZS,
določa število in teritorialno delitev državnih lig, število ekip v ligah
in način prehajanja ekip iz nižjega v višji rang ter obratno ter
starostne in tekmovalne kategorije članstva,
odloča o pravilih igranja tujcev v ligaških tekmovanjih in na državnih in
pokalnih prvenstvih ekip,
odloča o članstvu BZS v slovenskih in mednarodnih bowling ter drugih
športnih zvezah,
odloča o prenehanju delovanja BZS in o njenem premoženju,
odloča o spremembah kazni oz. ukrepov disciplinskega razsodišča proti
članom,
odloča o pritožbah na zavrnitev sprejema v članstvo BZS,
voli in razrešuje:
predsednika in na predlog predsednika tudi podpredsednika,
člane Upravnega odbora člane Nadzornega odbora,
člane Disciplinskega razsodišča,
člane drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina,
imenuje častne člane in častne predsednike,
opravlja in sklepa tudi o drugih zadevah v skladu s statutom in drugimi
akti BZS.
odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin,
opravlja druge dogovorjene naloge.
Skupščina ima tudi pristojnost in dolžnost v primeru neodločenega
glasovanja na skupščini, po 15 minutnem odmoru izvesti ponovno glasovanje.
Če je po ponovnem glasovanju izid še vedno neodločen in drugačna rešitev ni
možna, skupščina BZS odločilni glas poveri predsedniku BZS, ki mora po tem,
ko je rezultat glasovanja neodločen, sprejeti odločitev za ali proti
predlaganemu sklepu.
UPRAVNI ODBOR
26. člen
Upravni odbor je operativni izvršilni organ skupščine BZS in v celoti za
svoje delo odgovarja skupščini.
Opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter
vodi poslovanje BZS med dvema skupščinama v skladu s sklepi, sprejetimi na
skupščini ter s svojimi pooblastili, ki jih ima po tem statutu.
27. člen
SESTAVA UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor sestavlja 8 članov, in sicer: predsednik, podpredsednik,
generalni sekretar in 5 članov.
Generalni sekretar nima glasovalne pravice.
28. člen
SKLIC IN VODENJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Seje Upravnega odbora BZS sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo
najmanj treh članov Upravnega odbora ali na zahtevo Nadzornega odbora.
Seje Upravnega odbora in njegovih delovnih teles so javne. Dnevni red seje
se mora javno objaviti vsaj 5 dni pred sejo na spletnih straneh BZS. Če je
sklic seje nujen, UO lahko objavi gradivo na spletnih straneh BZS tudi
kasneje, vendar takoj, ko dnevni red pripravi in ga pošlje članom UO.
Na sejah Upravnega odbora in njegovih delovnih teles lahko po pooblastilu
predsednika člana BZS prisostvujejo predstavniki članov BZS, vendar nimajo
glasovalnih pravic.
V odsotnosti predsednika skličeta sejo Upravnega odbora podpredsednik ali
generalni sekretar.
29. člen
SPREJEM SKLEPOV
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot polovica
članov.
Sklep Upravnega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih
članov Upravnega odbora.
Upravni odbor lahko odloča tudi na korespondečnih sejah.
Vse odločitve Upravnega odbora in njegovih delovnih teles morajo biti
najkasneje 5 dni po seji objavljene na spletnih straneh BZS.
Sklep Upravnega odbora začne veljati z dnem objave na spletnih straneh BZS,
razen če Upravni odbor ne določi drugega daljšega roka.
30. člen
PRISTOJNOSTI UPRAVNEGA ODBORA
Pristojnosti Upravnega odbora so:
izvršuje sklepe skupščine,
na predlog predsednika BZS imenuje in razrešuje generalnega sekretarja BZS,
imenuje in razrešuje predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih
in začasnih delovnih teles, ki delujejo pod okriljem Upravnega odbora
BZS, ter obravnava njihovo delo,
podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim športnikom, športnim delavcem in
športnim organizacijam,
sprejema nove člane v BZS
obravnava letne in večletne načrte dela BZS,
pripravlja in predlaga sklic seje skupščine,
sprejema predloge članov in njihovo verodostojnost za dnevni red skupščin,
pripravlja predloge za dnevni red skupščin,
poroča skupščini o svojem delu,
opravlja organizacijske, upravne, strokovno-tehnične, finančne in
administrativne naloge BZS,
skrbi za finančno in materialno poslovanje BZS,
sprejema program in realizacijo programa dela in finančnega načrta,
sprejema zaključni račun,
pripravlja predlog statuta in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema
skupščina,
sprejema naslednje pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti:
Poslovnik o delu organov, ki delujejo pod okriljem Upravnega odbora BZS,
Pravilnik o članstvu v BZS in registraciji tekmovalcev,
Pravilnik o odškodnini pri prehajanju tekmovalcev iz kluba v klub,
Sodniški pravilnik,
Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju,
Pravilnik o organiziranosti in delovanju tekmovalne skupnosti,
Pravilnik o nagrajevanju tekmovalcev in trenerjev za dosežene uvrstitve
in svetovne rekorde na svetovnih prvenstvih ter pokalih,
Pravilnik o programu in pogojih za izobraževanje strokovnih delavcev za
področje bowlinga,
Pravilnik o licenciranju trenerjev bowlinga,
Pravilnik o licenciranju bowling sodnikov,
Pravilnik o licencah za predavatelje na področju izobraževanja bowling
sodnikov,
Pravilnik o izboru reprezentance,
Pravilnik o nastopanju v reprezentanci Slovenije,
tekmovalni koledar za tekočo sezono,
propozicije za tekmovalne skupnosti in državna prvenstva,
druge pravilnike in splošne akte iz svoje pristojnosti.
Določa članarino (posameznikov, klubov in bowling centrov) prijavnino za
lige in državna prvenstva, takse za registracijo tekmovalcev ter višino
pritožbene takse v primeru pritožb,
izvede razpis in izbere bowling centre za državna in pokalna prvenstva,
določa status in delovno področje stalnih in honorarnih delavcev ter
zunanjih sodelavcev BZS,
ustanavlja občasna delovna telesa, določa njihov sestav, obseg nalog in
mandat,
imenuje:
člane stalnih delovnih in občasnih teles oz. komisij, ki delujejo pod
okriljem Upravnega odbora,
selektorje in trenerje državnih reprezentanc,
- vlaga kandidature za organizacijo velikih mednarodnih prireditev,
- odloča o izboru izvajalca (organizatorja prireditve) za vsa tekmovanja
pod okriljem BZS in mednarodne prireditve,
- daje predloge in pripombe za zasedanje mednarodnih bowling organizacij,
- določa delegate za zasedanje mednarodne bowling zveze,
- razglaša najboljše športnike in klube (vsako leto ob koncu leta ali ob
jubilejih) ter podeljuje priznanja,
- podeljuje priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem ter drugim
posameznikom in organizacijam,
- izdaja biltene ter druge publikacije,
- opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina BZS ali izhajajo
iz narave dela po statutu in drugih splošnih aktih BZS.
Vsako od naštetih opravil lahko Upravni odbor s sklepom prenese na delovno
telo, ki deluje pod njegovim okriljem. Sklep mora vsebovati tudi napotke o
načinu sprejemanja odločitev delovnega telesa, ki mu je Upravni odbor
zaupal določeno nalogo.
Upravni odbor lahko za posebne naloge imenuje začasna ali stalna delovna
telesa, kot npr. tehnično tekmovalno komisijo, odbor za marketing s
skrbnikom za spletno stran, zakladnika, interesno skupnost igralcev,
sodniško komisija, interesno skupnost lastnikov bowling centrov, trenersko
komisijo, komisijo za objekte, priznanja in odlikovanja, odbor za
propagandno dejavnost, odbor za mednarodno sodelovanje, registracijsko
komisijo in druge.
Če je član Upravnega odbora lastnik ali upravljavec bowling centra, pri
izbiri bowling centrov za državna in pokalna tekmovanja ne more glasovati.
Upravni odbor lahko določi tudi denarno kazen za člana BZS, ki ne spoštuje
sprejetih sklepov Upravnega odbora ali njegovih delovnih teles, vezanih na
finančno poslovanje BZS (zamuda pri plačilih članarin, zamuda ali namerno
neupoštevanje navodil pri plačevanju računov BZS …) Denarna kazen ne sme
biti višja od 1000 evrov. Upravni odbor lahko tudi sprejme sklep, da se
članu zaradi kršitev, vezanih na finančno poslovanje BZS, prepove igranje
na enem od naslednjih državnih ali pokalnih tekmovanj.
Na te odločitve Upravnega odbora ni pritožbe na skupščino.
31. člen
OBVEZNA STALNA DELOVNA TELESA UPRAVNEGA ODBORA BZS
V okviru Upravnega odbora delujejo naslednja stalna delovna telesa:
- tekmovalno tehnična komisija, 5 članov (predsednik in 4 člani)
- registracijska komisija (3 člani).
Upravni odbor lahko hkrati z izvolitvijo predsednika opravi tudi izvolitev
članov komisij, lahko pa izbor članov prepusti predsedniku delovnega
telesa.
Predlog za sestavo stalnih delovnih teles predložijo predsedniki delovnih
teles upravnemu odboru v roku 14 dni po obvestilu o izvolitvi, ki jo opravi
Upravni odbor. Upravni odbor potrdi sestavo komisije s sklepom o
imenovanju.
Komisije delajo po poslovniku, ki ga sprejme upravni odbor in v skladu s
pravilniki, sprejetimi za posamezna področja dela.
Komisije in druga občasna delovna telesa Upravnega odbora BZS so odgovorni
za svoje delo Upravnemu odboru BZS.
Vsak član BZS lahko Upravnemu odboru predlaga ustanovitev občasnega
delovnega telesa in sestavo.
32. člen
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK
Predsednik BZS:
zastopa in predstavlja BZS pred državnimi in drugimi organi in
organizacijami v državi in tujini,
sklicuje seje skupščine,
podpisuje akte in sklepe skupščine BZS,
sklicuje in vodi seje Upravnega odbora,
skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in Upravnega odbora,
opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta in drugih aktov ter
sklepov skupščine in Upravnega odbora,
spremlja delo upravnega odbora in uresničevanje sklepov skupščine,
predlaga dnevni red in sodeluje pri pripravi gradiva za seje skupščine,
predsednik BZS je hkrati predsednik Upravnega odbora,
opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik in podpredsednik sta lahko tudi posameznika, ki nista
registrirana tekmovalca BZS.
Predsednik in podpredsednik BZS sta za svoje delo odgovorna skupščini in
Upravnemu odboru v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.
Podpredsednik opravlja naloge, določene v prvem odstavku tega člena po
pooblastilu predsednika, ki je lahko tudi ustno. Če predsednik odstopi ali
se ga razreši, podpredsednik avtomatsko do izvolitve novega predsednika
prevzame njegovo funkcijo.
Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, če je
tudi podpredsednik zadržan, nadomeščanje prevzame generalni sekretar.
Tisti, ki nadomešča, ima v tem obdobju enake pravice in dolžnosti kot
predsednik.
Predsednik lahko posamezne dele svoje pristojnosti prenese kadarkoli, a le
za določen čas ali določeno opravilo, tudi na posameznega člana Upravnega
odbora.
NADZORNI ODBOR
33. člen
Nadzorni odbor ima poleg predsednika še dva člana. Vse tri izvoli skupščina
BZS.
Člani nadzornega odbora ne morejo istočasno biti tudi člani drugih organov
BZS ali stalnih delovnih teles Upravnega odbora.
Pristojnosti Nadzornega odbora so:
– nadzira izvrševanje sklepov organov BZS,
– nadzira zakonitost dela v BZS,
– nadzira finančno poslovanje BZS,
– o svojem delu poroča skupščini in obvešča Upravni odbor.
Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, obvezno pa pred sejo skupščine
oziroma najmanj enkrat letno.
Sklicuje ga predsednik odbora po lastni presoji, na predlog Upravnega
odbora ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov BZS.
Svoja poročila in druge ukrepe obravnava in sprejema nadzorni odbor na
sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Seja je sklepčna, če sta prisotna dva člana. Sklep nadzornega odbora je
sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov odbora. Če sta na seji
prisotna samo dva člana, je odločilen glas predsednika Nadzornega odbora.
Člani Nadzornega odbora lahko prisostvujejo sejam Upravnega odbora brez
glasovalnih pravic.
Člani Nadzornega odbora imajo na sejah skupščine enake pravice in dolžnosti
kot ostali delegati, razen pravice do glasovanja.
Zapisnike sej Nadzorni odbor objavi na spletni strani BZS najkasneje 5 dni
po seji.
DISCIPLINSKO RAZSODIŠČE
34. člen
Disciplinsko razsodišče sestavljajo predsednik ter dva člana, ki jih izvoli
skupščina BZS.
Naloga Disciplinskega razsodišča je odločanje o disciplinski odgovornosti
na I. stopnji.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče za
funkcionarje BZS (sodnike, selektorje, trenerje, člane delovnih teles in
člane organov BZS):
kršitve določb statuta,
nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev
in funkcij v BZS,
neizvrševanje sklepov organov BZS,
dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu BZS.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče za
tekmovalce BZS:
neprimerno vedenje na tekmovanjih (pitje alkohola, kajenje, razbijanje
lastne opreme ali opreme bowling centrov in podobno),
žaljenje drugih tekmovalcev ali funkcionarjev BZS na spletnem forumu BZS
ali v drugih javnih občilih ali na javnih mestih. Žalitev se presoja po
standardih zakona, ki v Republiki Sloveniji ureja kazniva dejanja s
področja verbalnih deliktov,
kršenje pravil “FEDERATION INTERNATIONALE DES QUILLERS – WORLD TENPIN
BOWLING ASSOCIATION” - WTBA in European Tenpin Bowling Federation -
ETBF, oziroma tudi drugih mednarodnih zvez, v kolikor BZS postane
njihova članica)
Disciplinsko razsodišče je pristojno tudi za kaznovanje tekmovalcev, ki
kršijo določbe tega člena statuta kot gledalci bowling tekmovanj.
Disciplinski ukrepi za lažje prekrške, ki jih izreče Disciplinsko
razsodišče BZS po izvedenem disciplinskem postopku v skladu z določbami
Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti BZS, so:
– opomin (velja tudi za člane BZS),
– javni opomin, ki se ga objavi na spletnih straneh BZS (velja tudi za
člane BZS),
– prepoved tekmovanja od 1 do 6 mesecev (velja tudi za člane BZS),
– prepoved opravljanja funkcij v organih BZS do 3 let,
– prepoved opravljanja strokovnih nalog v BZS (vodja ekipe, trener, sodnik,
selektor) do 3 let.
Za težji disciplinski prekršek:
– javni opomin, ki se ga objavi na spletni strani BZS (velja tudi za člane
BZS),
– prepoved tekmovanja od 6 mesecev do trajno,
– prepoved opravljanja funkcij v organih BZS od 3 let do trajno,
– prepoved opravljanja strokovnih nalog v BZS (vodja ekipe, trener, sodnik,
itd.) 3 let do trajno,
– izključitev iz članstva BZS (velja za člane BZS).
O disciplinskem prekršku mora biti kršitelj zaslišan in mora prejeti pisni
sklep. Če se kršitelj pozivu na zaslišanje ne odzove, se odločitev sprejme
brez njegovih pojasnil. Kršitelj lahko razsodišču v roku 5 dni od prejema
vabila na zaslišanje pošlje tudi pisno pojasnilo o kršitvah, ki ga
bremenijo.
Zoper sklep, ki ga izda Disciplinsko razsodišče, ima prizadeti član BZS ali
posameznik v roku 15 dni pravico do pritožbe na skupščino BZS, ki kot organ
II. stopnje odloča o pritožbi dokončno. V takšnem primeru mora predsednik
BZS v roku 10 dni od prejema pritožbe sklicati izredno skupščino BZS. Sklic
mora biti objavljen 15 dni pred izredno skupščino. Gradivo za odločanje
morajo člani BZS prejeti vsaj 5 dni pred izredno skupščino.
Disciplinsko razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi zahtev članov ali
organov BZS.
Postopek mora razsodišče začeti vedno tudi po uradni dolžnosti, ko zazna
kršitev določil tega statuta katerikoli član Disciplinskega razsodišča. Ta
je dolžan v roku 5 dni od zaznave kršitve obvestiti predsednika
Disciplinskega razsodišča, ki nato v roku 5 dni razpiše sejo, če presodi,
da gre res za kršitev določil tega statuta.
Predlog za postopek lahko poda tudi organizator kateregakoli bowling
tekmovanja, kjer nastopajo člani BZS, sodnik na katerikoli tekmi v okviru
BZS, selektor posamezne reprezentance, če gre za reprezentančno tekmo.
Predlog za postopek mora predlagatelj podati v pisni obliki.
Seja razsodišča je sklepčna, če sta prisotna dva člana. Disciplinski ukrep
razsodišča je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov razsodišča.
Če sta na seji prisotna samo dva člana, je odločilen glas predsednika
razsodišča.
Vse odločitve razen opomina se objavijo na spletnih straneh BZS.
Disciplinsko razsodišče o izrečenih ukrepih poroča enkrat letno skupščini
BZS.
35. člen
TRAJANJE MANDATOV
Mandat organov skupščine BZS ter stalnih delovnih teles Upravnega odbora in
skupščine traja 4 leta.
Iste osebe so lahko ponovno izvoljene.
Člani organov in funkcionarji so za svoje delo odgovorni skupščini, ki jih
lahko tudi predčasno razreši. Razrešitev predlaga Upravni odbor, Nadzorni
odbor ali najmanj 1/3 članov zveze. Postopek razrešitve izvede skupščina z
normalno večino glasov prisotnih delegatov.
V. GENERALNI SEKRETAR BZS
36. člen
Generalni sekretar opravlja strokovno tehnična in administrativna dela za
skupščino in Upravni odbor BZS.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren Upravnemu odboru, sodeluje na
sejah Upravnega odbora in skupščine. Na skupščini lahko glasuje le, če je
tudi delegat člana BZS.
Opravlja predvsem sledeče naloge:
skrbi za zakonito in pravilno poslovanje BZS,
je odgovoren za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine in
Upravnega odbora BZS ter izvrševanje sprejetih sklepov,
opravlja druge strokovne naloge, ki mu jih določita skupščina in Upravni
odbor.
Generalnega sekretarja BZS, ki je lahko tudi nekdo, ki ni registriran
tekmovalec BZS, imenuje Skupščina BZS na predlog predsednika BZS za 4 leta,
z možnostjo ponovnega imenovanja.
Skupščina BZS razreši sekretarja pred potekom 4 letnega obdobja, če le-ta s
strani Upravnega odbora, predsednika ali skupščine dobi negativno oceno
svojega dela.
Sekretar BZS mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo, ob tem pa mora
izpolnjevati še druge pogoje, ki jih lahko za opravljanje nalog generalnega
sekretarja določi Upravni odbor BZS.
Generalni sekretar je odgovoren za organizacijo izvajanja strokovnih,
administrativnih, organizacijskih, pravnih in tehničnih opravil v BZS v
skladu s poslovniki in pravilniki, sklepi skupščine in Upravnega odbora,
Nadzornega odbora ter drugih organov BZS.
Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na predlog generalnega sekretarja
odloči, da se za opravljanje nekaterih nalog za določen ali nedoločen čas
zaposli v BZS delavec z ustrezno izobrazbo ali se sklene pogodba za
izvajanje nalog z zunanjimi sodelavci oz. izvajalci.
Generalni sekretar BZS ne more biti član organov skupščine BZS ali stalnih
delovnih teles Upravnega odbora.
VI. TEKMOVALNE SKUPNOSTI
37. člen
Za izvajanje nalog na določenem tekmovalnem področju lahko določi BZS
tekmovalne skupnosti. Tekmovalno skupnost na predlog kateregakoli člana BZS
potrdi oz. določi Skupščina BZS.
Tekmovalne skupnosti samostojno izvajajo naloge BZS, za katere jih
pooblasti Skupščina BZS. Za izvedbo aktivnosti je odgovoren komisar
tekmovalne skupnosti.
VII. REPREZENTANCA SLOVENIJE
38. člen
Člane slovenske reprezentance selektor izbira na osnovi posebnega
pravilnika o izboru državne reprezentance, ki ga sprejme Upravni odbor BZS.
Nastop za reprezentanco je pravica in čast vsakega izbranega tekmovalca.
Pravice in dolžnosti članov slovenske reprezentance so določene v posebnem
Pravilniku o nastopanju v reprezentanci Slovenije.
Vsak reprezentant mora v 5 dneh po izboru selektorja ali po zmagi na
tekmovanju, ki ga uvršča na mednarodno tekmovanje, podpisati posebno
pogodbo o pravicah in dolžnostih reprezentanta.
VIII. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
39. člen
PRIHODKI
Prihodki BZS so:
članarina,
proračunske dotacije iz državnega ali občinskih proračunov,
prihodki iz materialnih pravic BZS,
sponzorski in donatorski prispevki,
lastni prihodki,
odstotek prijavnine na turnirjih, višino določi upravni odbor.
drugi viri.
Finančna sredstva, s katerimi razpolaga BZS, se lahko uporabijo le za
namene, za katere so bila pridobljena.
41. člen
FINANČNO POSLOVANJE
BZS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s sprejetim programom in
letnim finančnim planom. Osnova za pripravo finančnega plana so realizirani
prihodki.
Če BZS pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad
odhodki, mora presežek sredstev porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero
je ustanovljena.
Finančno-materialne listine podpisuje predsednik, lahko pa tudi druge
osebe, ki jih za to pooblasti predsednik BZS.
BZS ima pri banki, ki jo izbere Upravni odbor BZS, transakcijski račun.
Finančno in materialno poslovanje BZS se vodi po pravilniku o finančno
materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za
društva, in ga vodi blagajnik BZS. Blagajnik BZS je lahko tudi najeti
finančni strokovnjak.
Vsak član BZS ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo
in poslovanje kadarkoli. Vpogled članu omogoči Upravno odbor v roku 10 dni
od podane zahteve.
Za financiranje posebnih dejavnosti (npr. investiranje) lahko BZS ustanovi
poseben sklad, ki ga vodi Upravni odbor ali posebna komisija.
41. člen
PREMOŽENJE BZS
Če ima BZS premično ali nepremično premoženje, mora biti to premoženje
vpisano v inventarno knjigo.
Premično premoženje se nabavi ali odtuji na podlagi sklepa Upravnega odbora
BZS.
Nepremično premoženje BZS se lahko nabavi, odtuji, zamenja ali obremeni le
s sklepom skupščine BZS.
42. člen
PRIDOBITNA DEJAVNOST
Za uresničevanje nalog, določenih s statutom, lahko BZS organizira oziroma
opravlja tudi pridobitno dejavnost, in sicer na področju oglaševanja in
oddajanja nepremičnin v najem.
To dejavnost lahko opravljajo strokovna služba, ustrezne komisije ali pa za
to ustanovljena gospodarska družba pod pogoji, ki jih za opravljanje te
dejavnosti določa zakon in drugi predpisi.
Presežek prihodkov nad odhodki se tudi v tem primeru sme uporabiti le za
doseganje namenov in ciljev BZS.
IX. NAGRADE IN PRIZNANJA
43. člen
Imenovanje častnih predsednikov in častnih članov BZS, podelitev priznaj
članicam BZS ali njenim
posameznikom ter drugim organizacijam in posameznikom za posebne zasluge
pri razvoju in izvajanju
bowlingaškega športa oziroma pri delovanju BZS se izvaja na podlagi
Pravilnika o priznanjih, ki ga sprejme skupščina BZS.
Športnikom ali ekipam se za dosežene športne uspehe na državnih tekmovanjih
podelijo priznanja oziroma nagrade (denarne in materialne nagrade, plakete,
pokali, diplome, itd.), določene z razpisom za posamezno tekmovanje.
Za dosežene uvrstitve na mednarodnih prvenstvih se športnikom in trenerjem
lahko podelijo denarne nagrade na podlagi Pravilnika o nagrajevanju
tekmovalcev in trenerjev za dosežene uvrstitve in svetovne rekorde na
svetovnih prvenstvih ter svetovnih pokalih.
Delo bowlingaških delavcev je prostovoljno. Upravni odbor BZS pa lahko
sklene, da se posamezne člane organov in komisij BZS oziroma strokovne
delavce finančno ali materialno nagradi za opravljeno delo.
X. TEKMOVALNA PRAVILA
44. člen
V ligaških, na državnih in pokalnih tekmovanjih lahko nastopajo tudi tujci,
kamor sodijo vsi, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, in so
registrirani v BZS.
Tujci lahko nastopajo na zgoraj omenjenih tekmovanjih v omejenem številu.
Za igranje tujcev so določene naslednje kvote:
V ligaških tekmovanjih morajo biti tujci v ekipi v manjšini, če ekipa šteje
več kot dva člana. V dvojicah lahko nastopa en tujec.
Tujec lahko nastopa na državnem prvenstvu posameznic ali posameznikov le
izven konkurence, njegov rezultat prvih 6 iger (kvalifikacije) šteje le za
tekmovanje »masters«. Tujec se ne more uvrstiti v nadaljnje tekmovanje po
odigranih 6 igrah (kvalifikacijah).
BZS mora vsako leto organizirati naslednja tekmovanja:
ligaško tekmovanje žensk v absolutni starostni konkurenci (brez
starostnih omejitev),
ligaško tekmovanje ekip v absolutni starostni konkurenci (brez
starostnih omejitev in omejitev po spolu)
ligaško tekmovanje seniorjev in seniork, kjer nastopajo tekmovalci,
starejši od 50 let,
državno prvenstvo mladink in mladincev (enotno tekmovanje z dvema
kategorijama), kjer lahko nastopajo tekmovalci, stari do 21 let,
državno prvenstvo mlajših mladink in mlajših mladincev (enotno
tekmovanje z dvema kategorijama), kjer lahko nastopajo tekmovalci,
stari do 15 let,
državno prvenstvo posameznic in posameznikov,
državno prvenstvo moških in ženskih petork,
državno prvenstvo ženskih in moških trojk,
državno prvenstvo ženskih in moških dvojic,
državno prvenstvo mešanih dvojic,
pokalno prvenstvo posameznic in posameznikov.
BZS lahko organizira tudi odprto prvenstvo in druga tekmovanja, kjer ni
omejitev iz 1. odstavka tega člena. Odločitev o takšnem tekmovanju sprejme
Upravni odbor.
BZS lahko organizira tudi ligaška tekmovanja in državna prvenstva za
kategorije, ki niso določene v tem členu, so pa možne po členu 45.
Odločitev o tem najmanj mesec dni pred začetkom tekmovanja sprejme Upravni
odbor.
BZS organizira državna in pokalna prvenstva, če se na tekmovanje prijavi
vsaj 6 ekip ali posameznic oz. posameznikov.
Tekmovalna pravila iz tega člena se nikoli ne smejo spreminjati sredi
tekmovalne sezone, ki se šteje od prvega odigranega ligaškega kola,
državnega ali pokalnega tekmovanja v katerikoli kategoriji, do zadnjega
odigranega ligaškega kola ali državnega ali pokalnega tekmovanja po
koledarju, ki ga pripravi Upravni odbor.
XI. KATEGORIJE IGRALCEV IN IGRALK V BZS
45. člen
Kategorije igralcev in igralk BZS se delijo na dve skupini.
Registracijske kategorije – Vrste kategorij registriranih igralcev in
igralk, ki so člani kluba, ki je član BZS:
a) Mladina – vsi tekmovalci, stari do 21 let, ki lahko tekmujejo v
starostnih kategorijah iz točke 2 od a) do č);
b) Rekreativni član – član, ki ne more tekmovati na tekmovanjih,
definiranih v 44. členu tega Statuta);
c) Senior – tekmovalec, ki lahko tekmuje v seniorski ligi in na
državnem prvenstvu seniorjev;
č) Član – članska registracija se nadalje deli na:
i. tekmovalce, ki lahko tekmujejo zgolj na ligaških
tekmovanjih,
ii. tekmovalce, ki lahko tekmujejo na vseh kategorijah
tekmovanj, ki ustrezajo njihovi starostni kategoriji;
d) Častni član – član, ki se lahko udeležuje vseh tekmovanj, ki
ustrezajo njegovi starostni kategoriji.
Član BZS lahko igralko ali igralca registrira za več registracijskih
kategorij, ki ustrezajo starostni kategoriji igralca.
Članarina se določa zgolj za registracijske kategorije. Višino članarine za
vsako kategorijo iz registracijske kategorije določi Upravni odbor za vsako
sezono posebej, pred začetkom sezone. Upravni odbor določi tudi članarino
za tekmovalce, ki jih član BZS registrira za več registracijskih kategorij.
Tekmovalne kategorije – starostne kategorije tekmovalcev:
a) Pionirji – do 12 let,
b) Mlajši mladinci – do 15 let,
c) Mladi – do 18 let,
č) Mladinci – do 21 let,
d) Člani – nad 21 let,
e) Seniorji – nad 50 let.
Po dopolnjenem 10. letu starosti lahko registrirani tekmovalci tekmujejo na
vseh tekmovanjih, mlajši pa le na mladinskih ligaških in državnih
tekmovanjih.
Pri starostnih skupinah se kot izpolnjen pogoj za nastop šteje letnica
rojstva, torej leto v katerem tekmovalka oz. tekmovalec napolni starost, ki
je pogoj za možnost nastopa.
Po dopolnjenem 10. letu starosti lahko registrirani tekmovalci tekmujejo na
vseh tekmovanjih, mlajši pa le na mladinskih ligaških in državnih
tekmovanjih.
XII. PRENEHANJE DELOVANJA BZS
46. člen
BZS preneha obstajati:
- s sklepom skupščine,
- če se število rednih članov zmanjša samo na enega člana,
- s pravnomočno odločbo pristojnega organa.
Za sklep o prenehanju delovanja zveze sta potrebni najmanj dve tretjini
glasov vseh članov BZS.
47. člen
DELITEV PREMOŽENJA
Ko zveza preneha z delom in po poravnavi vseh obveznosti, preide vse njeno
premoženje na sorodno društvo ali zvezo društev, ki jo določi skupščina
BZS. Če sklepa skupščine ni, preide premoženje BZS na vse člane BZS.
Proračunska sredstva se vrnejo proračun.
48. člen
SPOŠTOVANJE PRAVIL WTBA in ETBF, ter drugih mednarodnih zvez, katerih
članica je BZS
Kot pravila igranja in obnašanja se uporabljajo pravila “FEDERATION
INTERNATIONALE DES QUILLERS – WORLD TENPIN BOWLING ASSOCIATION” in European
Tenpin Bowling Federation ter drugih mednarodnih zvez, katerih članica je
BZS, z vsemi spremljajočimi predpisi.
Ta pravila veljajo, ko jih potrdi Upravni odbor BZS.
Pravila igranja tolmači Upravni odbor BZS oziroma Sodniška komisija, v
kolikor le-ta deluje, pravila obnašanja pri svojem delu uporablja tudi
Disciplinsko razsodišče.
XIII. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Člani BZS so dolžni uskladiti svoje statute s tem statutom.
50. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot
statut. Vsi predlogi za spremembo statuta morajo biti predloženi v pisni
obliki na Upravni odbor BZS najmanj 10 dni pred sejo skupščine.
Razlago tega statuta in sklepov skupščine daje Upravni odbor BZS.
51. člen
S sprejemom tega statuta preneha veljati statut BZS, sprejet 9.5.2000 in
popravljen 10.3.2004.
52. člen
Statut BZS stopi v veljavo takoj po sprejemu na skupščini.
Ljubljana, 12.4. 2010
Bowling zveza Slovenije
Anja Musar Kalan
Zakonita zastopnica in v.d. predsednika BZS
