STATUT BOWLING ZVEZE SLOVENIJE
Bowling klubi in društva, združeni v Bowling zvezo Slovenije, so na podlagi določb 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/06 in 58/09) na seji skupščine dne, 22.6.2011 sprejeli dopolnjeno in prečiščeno besedilo statuta Bowling zveze Slovenije.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Bowling zveza Slovenije (v nadaljevanju BZS) je prostovoljna zveza bowling klubov in društev (v
nadaljevanju klubi), ki ureja in zastopa skupne interese bowlinga v Republiki Sloveniji.
2. člen
IME IN SEDEŽ
Ime zveze je BOWLING ZVEZA SLOVENIJE.
Sedež BZS je v Ljubljani.
Za določitev naslova sedeža društva je pristojen Upravni odbor.
3. člen
PRAVNI STATUS
BZS je pravna oseba zasebnega prava in ima svoj bančni račun.
BZS odgovarja za svoje obveznosti s polno odgovornostjo in z vsemi svojimi sredstvi.
4. člen
ZNAK
BZS ima znak, ki se ga uporablja kot zunanjo grafično podobo na vseh dokumentih BZS-ja in je obvezna sestavina reprezentančnih oblačil. BZS žiga ne uporablja.
5. člen
ZASTOPANJE BZS
BZS predstavlja in zastopa predsednik BZS, ki je hkrati tudi predsednik Upravnega odbora BZS. Če je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
V posameznih zadevah lahko predsednik pooblasti tudi druge osebe za zastopanje BZS.
6. člen
JAVNOST DELOVANJA IN OBVEŠČANJE
Delo BZS in njenih organov je javno.
Svoje člane BZS obvešča:
− z gradivi za seje organov,
− s pravico vpogleda članov v zapisnike organov, stalnih komisij in delovnih teles BZS,
− preko biltenov, glasil, publikacij, spletne strani in drugih oblik obvestil, ki jih izda BZS,
− preko sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost obvešča BZS o svojem delu tako, da so seje organov BZS javne, če se tako odloči organ zaradi potreb komuniciranja z javnostmi, da organizira okrogle mize in tiskovne konference ter na svoje seje vabi predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih informacij sta odgovorna predsednik BZS in generalni sekretar oziroma oseba, ki jo pooblasti predsednik.
II. NAMEN IN NALOGE BZS
7. člen
NAMEN BZS
Osnovni namen BZS je:
− združevanje bowling klubov in njihovih aktivnih članov ter bowling centrov v Republiki Sloveniji,
− omogočiti svojim članom, da uresničujejo svoje športne ambicije in se športno razvijajo,
− skrb za množičnost, popularnost, kakovost in razvoj bowling športa v Republiki Sloveniji.
8. člen
NALOGE BZS
Osnovne naloge BZS so:
- v svojem delu uvaja demokratičnost in javnost dela,
- razvija bowling v športno-tekmovalnem smislu v vseh starostnih kategorijah,
- spodbuja bowling med mladimi ter skrbi za izpopolnjevanje nadarjenih in perspektivnih tekmovalcev,
- razvija bowling kot rekreativno-sprostitveno dejavnost,
- spodbuja združevanje športnih organizacij v BZS po načelu svobodnega združevanja in samostojne opredelitve vsakega športnega društva,
- deluje po načelu enakopravnosti vseh članov BZS,
- skrbi za uveljavljanje strokovnega dela v organih BZS in športnih društvih,
- skrbi za povečanje števila aktivnih udeležencev v vseh oblikah bowling športa,
- izbira in vodi državne reprezentance,
- določa sistem državnih tekmovanj, predpisuje pogoje za nastopanje v njih ter skrbi za vodenje teh tekmovanj,
- organizira državna in mednarodna tekmovanja,
- kandidira za organizacijo mednarodnih tekmovanj,
- skrbi za strokovno usposabljanje ter izpopolnjevanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev,
- sodeluje z drugimi športnimi organizacijami ter z vsemi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji, ki lahko prispevajo k razvoju bowlinga,
- sodeluje z bowling zvezami drugih držav,
- se vključuje v slovenske in mednarodne športne oziroma bowling organizacije,
- podeljuje nagrade, darila in priznanja ter izreka pohvale,
- kandidira na javnih razpisih za proračunska sredstva države,
- izdaja biltene in druge publikacije ter izvaja propagandno in informativno dejavnost, potrebno za popularizacijo bowlinga,
- rešuje spore med člani BZS,
- skrbi za uveljavljanje tekmovalnih sistemov, ki spodbujajo razvoj bowlinga in omogočajo tudi doseganje vrhunskih rezultatov,
- na podlagi programa dela skrbi za vzgojo igralcev in igralk vseh starostnih kategorij,
- skrbi za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za potrebe bowling društev,
- posreduje strokovno, tehnično in drugo pomoč članom BZS,
- preko svojih predstavnikov zastopa društva in njihove interese v organizacijah, katerih član je,
- sodeluje z bowling zvezami in interesnimi združenji pri lobiranju za uvrstitev bowlinga med olimpijske športne panoge,
- izvajanje drugih nalog v skladu s sprejetimi programi.
BZS sodeluje z drugimi organi in organizacijami preko svojih predstavnikov oziroma delegacij.
Njihove pravice in dolžnosti so:
- zastopanje stališč BZS v teh organih in organizacijah,
- prejem vseh potrebnih informacij in stališč ustreznih organov BZS za uspešno opravljanje svoje predstavniške funkcije,
- poročanje BZS o sprejetih sklepih in stališčih ter o svojem delu.
III. ČLANSTVO
9. člen
OSNOVE ZA ČLANSTVO
Člani BZS so klubi, ki opravljajo dejavnost na področju bowlinga in so registrirani v skladu z Zakonom o društvih na področju Republike Slovenije.
Članstvo klubov v BZS in registracijo tekmovalcev lahko ureja poseben pravilnik.
V BZS so lahko včlanjeni tudi posamezniki, ki imajo status častnega člana.
Člani BZS so lahko tudi bowling centri.
10. člen
REDNI ČLANI
Redni člani so klubi, ki se na podlagi sklepa svojega najvišjega organa včlanijo v BZS s pisno pristopno izjavo, s katero zagotavljajo, da sprejemajo pravice in obveznosti, ki jih določa statut in drugi akti BZS.
Klub postane član BZS z dnem, ko BZS prejme njegovo pristopno izjavo in druge zahtevane dokumente (statut, osnovno registracijsko dokumentacijo kluba, številko transakcijskega računa, seznam članov kluba, ki želijo postati registrirani igralci), ter ni zadržkov za sprejem v članstvo.
Upravni odbor mora klubu o sprejemu v članstvo pisno odgovoriti v roku 5 dni od prejema pristopne izjave in druge dokumentacije. Upravni odbor mora o svoji odločitvi o sprejemu novega kluba v BZS obvestiti vse redne člane BZS (vse klube) z objavo na spletnih straneh BZS.
Klub, ki ni bil sprejet v članstvo BZS, ima v roku 30 dni po prejemu sklepa, s katerim je BZS zavrnila sprejem v članstvo, pravico do pritožbe na skupščino BZS, ki o pritožbi mora odločiti v 30 dneh od prejema pritožbe.
Sklep skupščine BZS je dokončen.
Bowling centri, ki želijo sodelovati na natečajih za organizacijo kateregakoli tekmovanja, ki poteka pod okriljem BZS, morajo biti redni člani BZS.
Upravni odbor določi letno članarino, ki jo mora bowling center plačati najkasneje do začetka tekmovalne sezone.
Če bowling center članarine ni poravnal, se njegove vloge na natečajih že pred odpiranjem ponudb izločijo.
11. člen
ČASTNI ČLANI
Za izredne zasluge pri delu na področju bowlinga lahko BZS posamezniku podeli naslov častnega predsednika ali častnega člana posameznika BZS, o čemer odloča skupščina BZS.
Častni predsedniki in častni člani posamezniki imajo lahko razne ugodnosti in zadolžitve, ki jih določi skupščina BZS.
Predlog za podelitev naziva častni član posameznik lahko poda vsak redni član BZS, ki je ta status pridobil v skladu z 10. členom tega Statuta.
12. člen
PRENEHANJE ČLANSTVA V BZS
Članstvo v BZS preneha:
− z izstopom,
− z ukinitvijo kluba,
− z izključitvijo.
Član lahko izstopi iz BZS vedno tudi brez obrazložitve.
Njegove pravice in obveznosti prenehajo po koncu tekmovalne sezone, v kateri je BZS pisno sporočil svoj izstop. Izstop je možen šele po poravnavi vseh obveznosti do BZS.
Član je lahko izključen iz BZS, če grobo krši statut ali druge akte BZS.
O izključitvi dokončno odloča skupščina po tem, ko je pred odločanjem članu dana možnost zagovora.
Učinki izključitve nastopijo z dnem sprejetja sklepa.
Predlog za izključitev lahko da vsak član BZS, Upravni odbor ali predsednik. Kljub izključitvi mora član do dneva izključitve poravnati vse obveznosti do BZS.
13. člen
PRAVICE ČLANOV
Člani BZS imajo zlasti naslednje pravice:
- da samostojno urejajo vsa vprašanja iz svoje pristojnosti,
- da predlagajo in odločajo o programih BZS,
- da volijo in so voljeni v organe BZS,
- da so informirani o delu in odločitvah BZS,
- da predlagajo stališča in sklepe in obravnavanje pomembnih vprašanj,
- da postavljajo vprašanja glede dela in odgovornosti članov in organov BZS,
- da seznanjajo BZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč,
- da predstavniki sodelujejo na sejah BZS in se zavzemajo za uresničevanje sprejetih sklepov organov BZS v društvu, ki ga predstavljajo,
- da poročajo o svojem delu v organih BZS, sprejetih sklepih in stališčih društev, ki jih predstavljajo,
- da sprejemajo priznanja in nagrade za delo ali tekmovalne dosežke.
14. člen
DOLŽNOSTI ČLANOV
Člani BZS imajo zlasti naslednje dolžnosti:
- da ravnajo in delujejo po statutu in drugih aktih BZS,
- da prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev in dogovorjenih nalog,
- da sodelujejo v skupnih akcijah BZS,
- da plačujejo članarino in druge denarne obveznosti do BZS,
- da varujejo ugled BZS in bowlinga.
15. člen
ČLANSTVO BZS V MEDNARODNIH ZVEZAH
BZS je član Mednarodne bowling zveze WTBA (“FEDERATION INTERNATIONALE DES QUILLERS – WORLD TENPIN BOWLING ASSOCIATION”) in Evropske bowling zveze ETBF (European Tenpin Bowling Federation).
BZS lahko postane tudi članica drugih mednarodnih zvez (npr. SEBTF-seniorska evropska zveza). O članstvu v mednarodnih zvezah odloča skupščina BZS na prvi naslednji seji po prejetem predlogu Upravnega odbora ali člana BZS.
BZS spoštuje vse akte in odločitve organizacij, katerih članica je.
16. člen
NOTRANJE OBLIKE DELOVANJA ČLANSTVA
Aktivnosti za izvajanje skupnih nalog, interesov in potreb opravlja BZS neposredno oziroma posredno preko tekmovalnih skupnosti, ki so notranje organizacijske enote BZS in jih določi Skupščina BZS. V posebne oblike delovanja se lahko povezujejo tudi strokovni kadri, kot so trenerji in sodniki.
Če se znotraj BZS ustanovi tekmovalna skupnost, mora ta imeti svojega komisarja. Komisar je vsako tekmovalno sezono predstavnik drugega kluba, člana tekmovalne skupnosti. Vrstni red se določa po abecedi imena kluba. Klub, ki je na vrsti, da prevzame komisarsko delo, ima dolžnost izmed svojih tekmovalcev BZS-ju na začetku tekmovalne sezone javiti ime posameznika, ki bo te naloge opravljal. Če kljub pozivu generalnega sekretarja tega ne stori, se klubu prepove tekmovati za eno sezono v tej tekmovalni skupnosti in se naloge komisarja poverijo naslednjemu klubu, ki je na vrsti po abecedi.
IV. ORGANI BZS
17. člen
Organi BZS so:
− Skupščina,
− Upravni odbor,
− Nadzorni odbor,
− Disciplinsko razsodišče.
Upravni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko razsodišče odgovarjajo za svoje delo skupščini BZS.
V organih BZS ne morejo biti posamezniki, ki niso registrirani tekmovalci.
SKUPŠČINA
18. člen
SESTAVA SKUPŠCINE
Skupščina je najvišji organ BZS.
Skupščino sestavljajo pooblaščeni predstavniki (delegati) rednih članov BZS.
Vsak redni član BZS ima v skupščini po 3 (tri) predstavnike. Bowling centri nimajo glasovalnih pravic, lahko pa so prisotni na skupščini.
Pred vsakim sklicem skupščine mora Upravni odbor BZS zagotoviti seznam vseh članov ter ugotoviti, če vsi izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na skupščini (plačane vse finančne obveznosti do BZS).
Seji skupščine lahko prisostvujejo tudi drugi zainteresirani posamezniki, člani klubov, vendar nimajo pravice glasovanja.
19. člen
VRSTA SKUPŠCINE
Skupščina je lahko redna ali izredna.
REDNA SKUPŠCINA
Redna seja skupščine je najmanj enkrat letno. Sklice jo predsednik BZS.
IZREDNA SKUPŠČINA
Izredno sejo skupščine skliče predsednik BZS na lastno pobudo, na predlog upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora in na zahtevo najmanj ene tretjine članov.
Zahteva mora biti pisna in mora vsebovati vprašanja, o katerih naj bi sklepala izredna skupščina.
Predsednik oz. Upravni odbor mora sklicati izredno sejo skupščine v 30 dneh od prejema zahteve za sklic. V nasprotnem primeru lahko skupščino skliče predlagatelj.
Vabilu za sklic izredne skupščine mora biti priložen dnevni red z ustreznim gradivom za obravnavo. Izredna skupščina razpravlja in sklepa le o vprašanjih, zaradi katerih je bila sklicana.
SKLIC SKUPŠČINE
Sklic redne ali izredne seje skupščine mora biti objavljen na spletni strani BZS z dnevnim redom in gradivom najmanj 15 dni pred dnevom zasedanja skupščine.
Dnevni red skupščine se lahko dopolni 7 dni pred sejo, če se s tem strinja večina članov Upravnega odbora in je za dodatno točko članom BZS posredovano pisno gradivo.
Izjemoma je možna razširitev dnevnega reda tudi na sami seji skupščine, če to s sklepom potrdijo delegati.
20. člen
SKLEPČNOST
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem času navzočih več kot polovica delegatov s pravico glasovanja.
Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek seje preloži za trideset minut. Po tem času skupščina veljavno sklepa, če je prisotna najmanj ena tretjina članic oziroma njihovih predstavnikov (delegatov).
21. člen
SPREJEM SKLEPOV
Sklep skupščine je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica navzočih delegatov.
Za sprejem, spremembo ali dopolnitev statuta, ukinitev BZS in za sprejem finančnega poročila je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih delegatov.
22. člen
NAČIN GLASOVANJA
Skupščina glasuje javno, razen če sama s poslovnikom ali s sklepom ne odloči drugače.
Volitve organov BZS so praviloma tajne. Skupščina pa lahko na samem zasedanju sklene, da so volitve javne.
23. člen
VODENJE SEJE SKUPŠČINE
Skupščina izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika ter po potrebi tudi komisijo za sklepe.
Na volilni skupščini se izvoli še volilno in po potrebi tudi kandidacijsko komisijo.
Skupščina poteka po Poslovniku, sprejetem ob začetku skupščine. Do sprejema Poslovnika skupščine in izvolitve organov skupščine vodi potek seje predsednik BZS.
Po izvolitvi organov skupščine vodi delo skupščine delovno predsedstvo.
24. člen
ZAPISNIK SKUPŠČINE
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overovatelja zapisnika.
25. člen
PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE
Pristojnosti skupščine so:
− sprejema in spreminja naslednje akte BZS:
- Statut,
- Poslovnik o delu skupščine,
- Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti ter poslovnik Disciplinskega razsodišča,
- Poslovnik Nadzornega in Upravnega odbora,
- Pravilnik o priznanjih,
- druge akte na podlagi odločitve skupščine,
- sprejema poročila o dejavnosti BZS oz. o delu njenih organov,
- sprejema poročila o uresničevanju programa dela in o zaključnem računu,
- potrjuje finančni načrt in program dela in spremlja njihovo izvajanje,
- določa smernice za razvoj bowlinga v RS,
- določa sistem državnih prvenstev in ostalih tekmovanj v pristojnosti BZS,
- določa število in teritorialno delitev državnih lig, število ekip v ligah in način prehajanja ekip iz nižjega v višji rang ter obratno ter starostne in tekmovalne kategorije članstva,
- odloča o pravilih igranja tujcev v ligaških tekmovanjih in na državnih in pokalnih prvenstvih ekip,
- odloča o članstvu BZS v slovenskih in mednarodnih bowling ter drugih športnih zvezah,
- odloča o prenehanju delovanja BZS in o njenem premoženju,
- odloča o spremembah kazni oz. ukrepov disciplinskega razsodišča proti članom kot pritožbeni organ,
- odloča o pritožbah na zavrnitev sprejema v članstvo BZS,
- voli in razrešuje:
- predsednika in na predlog predsednika tudi podpredsednika,
- člane Upravnega odbora člane Nadzornega odbora,
- člane Disciplinskega razsodišča,
- člane drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina,
- imenuje častne člane in častne predsednike,
- opravlja in sklepa tudi o drugih zadevah v skladu s statutom in drugimi akti BZS.
- odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin,
- opravlja druge dogovorjene naloge.
Skupščina ima tudi pristojnost in dolžnost v primeru neodločenega glasovanja na skupščini, po 15 minutnem odmoru izvesti ponovno glasovanje. Če je po ponovnem glasovanju izid še vedno neodločen in drugačna rešitev ni možna, skupščina BZS odločilni glas poveri predsedniku BZS, ki mora po tem, ko je rezultat glasovanja neodločen, sprejeti odločitev za ali proti predlaganemu sklepu.
UPRAVNI ODBOR
26. člen
Upravni odbor je operativni izvršilni organ skupščine BZS in v celoti za svoje delo odgovarja skupščini.
Opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi poslovanje BZS med dvema skupščinama v skladu s sklepi, sprejetimi na skupščini ter s svojimi pooblastili, ki jih ima po tem statutu.
27. člen
SESTAVA UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor sestavlja 8 članov, in sicer: predsednik, podpredsednik, generalni sekretar in 5 članov.
Generalni sekretar nima glasovalne pravice.
28. člen
SKLIC IN VODENJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Seje Upravnega odbora BZS sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo najmanj treh članov Upravnega odbora ali na zahtevo Nadzornega odbora.
Seje Upravnega odbora in njegovih delovnih teles so odprte za člane BZS, za javnost pa, če se tako odloči Upravni odbor ali če javnost predlagata najmanj dva člana BZS. Predstavniki članov BZS na sejah Upravnega odbora nimajo glasovalnih pravic
Dnevni red seje se mora javno objaviti vsaj 5 dni pred sejo na spletnih straneh BZS. Če je sklic seje nujen, UO lahko objavi gradivo na spletnih straneh BZS tudi kasneje, vendar takoj, ko dnevni red pripravi in ga pošlje članom UO.
.
V odsotnosti predsednika skličeta sejo Upravnega odbora podpredsednik ali generalni sekretar.
29. člen
SPREJEM SKLEPOV
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna več kot polovica članov.
Sklep Upravnega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov Upravnega odbora.
Upravni odbor lahko odloča tudi na korespondečnih sejah.
Vse odločitve Upravnega odbora in njegovih delovnih teles morajo biti najkasneje 5 dni po seji objavljene na spletnih straneh BZS.
Sklep Upravnega odbora začne veljati z dnem objave na spletnih straneh BZS, razen če Upravni odbor ne določi drugega daljšega roka.
30. člen
PRISTOJNOSTI UPRAVNEGA ODBORA
Pristojnosti Upravnega odbora so:
- izvršuje sklepe skupščine,
- na predlog predsednika BZS imenuje in razrešuje generalnega sekretarja BZS,
- imenuje in razrešuje predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih in začasnih delovnih teles, ki delujejo pod okriljem Upravnega odbora BZS, ter obravnava njihovo delo,
- podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam,
- sprejema nove člane v BZS,
- obravnava letne in večletne načrte dela BZS,
- pripravlja in predlaga sklic seje skupščine,
- sprejema predloge članov in njihovo verodostojnost za dnevni red skupščin,
- pripravlja predloge za dnevni red skupščin,
- poroča skupščini o svojem delu,
- opravlja organizacijske, upravne, strokovno-tehnične, finančne in administrativne naloge BZS,
- skrbi za finančno in materialno poslovanje BZS,
- sprejema program in realizacijo programa dela in finančnega načrta,
- sprejema zaključni račun,
- pripravlja predlog statuta in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina,
- sprejema naslednje pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti:
- Poslovnik o delu organov, ki delujejo pod okriljem Upravnega odbora BZS,
- Pravilnik o članstvu v BZS in registraciji tekmovalcev,
- Pravilnik o odškodnini pri prehajanju tekmovalcev iz kluba v klub,
- Sodniški pravilnik,
- Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju,
- Pravilnik o organiziranosti in delovanju tekmovalne skupnosti,
- Pravilnik o nagrajevanju tekmovalcev in trenerjev za dosežene uvrstitve in svetovne rekorde na svetovnih prvenstvih ter pokalih,
- Pravilnik o programu in pogojih za izobraževanje strokovnih delavcev za področje bowlinga,
- Pravilnik o licenciranju trenerjev bowlinga,
- Pravilnik o licenciranju bowling sodnikov,
- Pravilnik o licencah za predavatelje na področju izobraževanja bowling sodnikov,
- Pravilnik o izboru reprezentance,
- Pravilnik o nastopanju v reprezentanci Slovenije,
- tekmovalni koledar za tekočo sezono,
- propozicije za tekmovalne skupnosti in državna prvenstva,
- druge pravilnike in splošne akte iz svoje pristojnosti.
- Določa članarino (posameznikov, klubov in bowling centrov) prijavnino za lige in državna prvenstva, takse za registracijo tekmovalcev ter višino pritožbene takse v primeru pritožb,
- izvede razpis in izbere bowling centre za državna in pokalna prvenstva,
- določa status in delovno področje stalnih in honorarnih delavcev ter zunanjih sodelavcev BZS,
- ustanavlja občasna delovna telesa, določa njihov sestav, obseg nalog in mandat,
- imenuje:
- člane stalnih delovnih in občasnih teles oz. komisij, ki delujejo pod okriljem Upravnega odbora,
- selektorje, direktorje in trenerje državnih reprezentanc,
− vlaga kandidature za organizacijo velikih mednarodnih prireditev,
− odloča o izboru izvajalca (organizatorja prireditve) za vsa tekmovanja pod okriljem BZS in mednarodne prireditve,
− daje predloge in pripombe za zasedanje mednarodnih bowling organizacij,
− določa delegate za zasedanje mednarodne bowling zveze,
− razglaša najboljše športnike in klube (vsako leto ob koncu leta ali ob jubilejih) ter podeljuje priznanja,
− podeljuje priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem ter drugim posameznikom in organizacijam,
− izdaja biltene ter druge publikacije,
− opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina BZS ali izhajajo iz narave dela po statutu in drugih splošnih aktih BZS.
Vsako od naštetih opravil lahko Upravni odbor s sklepom prenese na delovno telo, ki deluje pod njegovim okriljem. Sklep mora vsebovati tudi napotke o načinu sprejemanja odločitev delovnega telesa, ki mu je Upravni odbor zaupal določeno nalogo.
Upravni odbor lahko za posebne naloge imenuje začasna ali stalna delovna telesa, kot npr. tehnično tekmovalno komisijo, odbor za marketing s skrbnikom za spletno stran, zakladnika, interesno skupnost igralcev, sodniško komisijo, interesno skupnost lastnikov bowling centrov, trenersko komisijo, komisijo za objekte, priznanja in odlikovanja, odbor za propagandno dejavnost, odbor za mednarodno sodelovanje, registracijsko komisijo in druge.
Če je član Upravnega odbora lastnik ali upravljavec bowling centra, pri izbiri bowling centrov za državna in pokalna tekmovanja ne more glasovati.
Upravni odbor lahko določi tudi denarno kazen za člana BZS, ki ne spoštuje sprejetih sklepov Upravnega odbora ali njegovih delovnih teles, vezanih na finančno poslovanje BZS (zamuda pri plačilih članarin, zamuda ali namerno neupoštevanje navodil pri plačevanju računov BZS …). Denarna kazen ne sme biti višja od 1000 evrov in ne sme presegati 10% dolgovanega zneska. Upravni odbor lahko tudi sprejme sklep, da se članu zaradi kršitev, vezanih na finančno poslovanje BZS, prepove igranje na enem od naslednjih državnih ali pokalnih tekmovanj.
Na te odločitve Upravnega odbora ni pritožbe na skupščino.
31. člen
OBVEZNA STALNA DELOVNA TELESA UPRAVNEGA ODBORA BZS
V okviru Upravnega odbora delujejo naslednja stalna delovna telesa:
− tekmovalno tehnična komisija, 5 članov (predsednik in 4 člani)
− registracijska komisija (3 člani).
Upravni odbor lahko hkrati z izvolitvijo predsednika opravi tudi izvolitev članov komisij, lahko pa izbor članov prepusti predsedniku delovnega telesa.
Predlog za sestavo stalnih delovnih teles predložijo predsedniki delovnih teles upravnemu odboru v roku 14 dni po obvestilu o izvolitvi, ki jo opravi Upravni odbor. Upravni odbor potrdi sestavo komisije s sklepom o imenovanju.
Komisije delajo po poslovniku, ki ga sprejme upravni odbor in v skladu s pravilniki, sprejetimi za posamezna področja dela.
Komisije in druga občasna delovna telesa Upravnega odbora BZS so odgovorni za svoje delo Upravnemu odboru BZS.
Vsak član BZS lahko Upravnemu odboru predlaga ustanovitev občasnega delovnega telesa in sestavo.
32. člen
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK
Predsednik BZS:
- zastopa in predstavlja BZS pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini,
- sklicuje seje skupščine,
- podpisuje akte in sklepe skupščine BZS,
- sklepa pogodbe z reprezentanti, selektorji, trenerji in direktorji, sklepa tudi vse ostale pogodbe, ki so vezane na poslovanje BZS,
- odloča o tekoči porabi finančnih sredstev,
- sklicuje in vodi seje Upravnega odbora,
- skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in Upravnega odbora,
- opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta in drugih aktov ter sklepov skupščine in Upravnega odbora,
- spremlja delo upravnega odbora in uresničevanje sklepov skupščine,
- predlaga dnevni red in sodeluje pri pripravi gradiva za seje skupščine,
- predsednik BZS je hkrati predsednik Upravnega odbora,
- opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik in podpredsednik sta lahko tudi posameznika, ki nista registrirana tekmovalca BZS.
Predsednik in podpredsednik BZS sta za svoje delo odgovorna skupščini in Upravnemu odboru v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.
Podpredsednik opravlja naloge, določene v prvem odstavku tega člena po pooblastilu predsednika, ki je lahko tudi ustno. Če predsednik odstopi ali se ga razreši, podpredsednik avtomatsko do izvolitve novega predsednika prevzame njegovo funkcijo.
Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, če je tudi podpredsednik zadržan, nadomeščanje prevzame generalni sekretar. Tisti, ki nadomešča, ima v tem obdobju enake pravice in dolžnosti kot predsednik.
Predsednik lahko posamezne dele svoje pristojnosti prenese kadarkoli, a le za določen čas ali določeno opravilo, tudi na posameznega člana Upravnega odbora.
NADZORNI ODBOR
33. člen
Nadzorni odbor ima poleg predsednika še dva člana. Vse tri izvoli skupščina BZS.
Člani Nadzornega odbora ne morejo istočasno biti tudi člani drugih organov BZS ali stalnih delovnih teles Upravnega odbora.
Pristojnosti Nadzornega odbora so:
– nadzira izvrševanje sklepov organov BZS,
– nadzira zakonitost dela v BZS,
– nadzira finančno poslovanje BZS,
– o svojem delu poroča skupščini in obvešča Upravni odbor.
Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, obvezno pa pred sejo skupščine oziroma najmanj enkrat letno.
Sklicuje ga predsednik odbora po lastni presoji, na predlog Upravnega odbora ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov BZS.
Svoja poročila in druge ukrepe obravnava in sprejema nadzorni odbor na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Seja je sklepčna, če sta prisotna dva člana. Sklep nadzornega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov odbora. Če sta na seji prisotna samo dva člana, je odločilen glas predsednika Nadzornega odbora.
Člani Nadzornega odbora lahko prisostvujejo sejam Upravnega odbora brez glasovalnih pravic.
Člani Nadzornega odbora imajo na sejah skupščine enake pravice in dolžnosti kot ostali delegati, razen pravice do glasovanja.
Zapisnike sej Nadzorni odbor objavi na spletni strani BZS najkasneje 5 dni po seji.
DISCIPLINSKO RAZSODIŠČE
34. člen
Disciplinsko razsodišče sestavljajo predsednik ter dva člana, ki jih izvoli skupščina BZS.
Naloga Disciplinskega razsodišča je odločanje o disciplinski odgovornosti na 1. stopnji.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče za funkcionarje BZS (sodnike, selektorje, trenerje, člane delovnih teles in člane organov BZS) in člane BZS so:
- kršitve določb statuta,
- nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v BZS,
- žaljenje drugih funkcionarjev ali tekmovalcev,
- neizvrševanje sklepov organov BZS,
- neprimerna organizacija tekmovanja,
- neudeležba na ligaških tekmovanjih ali prenehanje s tekmovanji sredi sezone kljub predhodni prijavi (velja za člane BZS),
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu BZS.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče za tekmovalce BZS:
- neprimerno vedenje na tekmovanjih (pitje alkohola, kajenje, razbijanje lastne opreme ali opreme bowling centrov in podobno),
- žaljenje drugih tekmovalcev ali funkcionarjev BZS na tekmovanjih, na spletnem forumu BZS ali v drugih javnih občilih ali na javnih mestih ali kakršnokoli drugo prenašanje in govorjenje neresnic ali žalitev o vodstvu BZS ali članih BZS.,
- kršenje pravil “FEDERATION INTERNATIONALE DES QUILLERS – WORLD TENPIN BOWLING ASSOCIATION” – WTBA in European Tenpin Bowling Federation - ETBF, oziroma tudi drugih mednarodnih zvez, v kolikor BZS postane njihova članica),
- dejanja, ki kakorkoli škodijo ugledu BZS.
Disciplinsko razsodišče je pristojno tudi za kaznovanje tekmovalcev, ki kršijo določbe tega člena statuta kot gledalci bowling tekmovanj.
Disciplinski ukrepi za lažje prekrške, ki jih izreče Disciplinsko razsodišče BZS po izvedenem disciplinskem postopku v skladu z določbami Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti BZS, so:
– opomin (velja tudi za člane BZS),
– javni opomin, ki se ga objavi na spletnih straneh BZS (velja tudi za člane BZS),
- denarna kazen,
– prepoved tekmovanja od 1 do 6 mesecev (velja tudi za člane BZS),
– prepoved organizacije tekmovanj od 1 do 6 mesecev (velja za člane BZS),
– prepoved opravljanja funkcij v organih BZS do 3 let,
– prepoved opravljanja strokovnih nalog v BZS (vodja ekipe, trener, sodnik, selektor) do 3 let.
Za težji disciplinski prekršek:
– javni opomin, ki se ga objavi na spletni strani BZS (velja tudi za člane BZS),
- denarna kazen,
– prepoved tekmovanja od 6 mesecev do trajno (velja tudi za člane BZS),
– prepoved organizacije tekmovanj od 6 mesecev do trajno (velja za člane BZS),
– prepoved opravljanja funkcij v organih BZS od 3 let do trajno,
– prepoved opravljanja strokovnih nalog v BZS (vodja ekipe, trener, sodnik, itd.) 3 let do trajno,
– izključitev iz članstva BZS (velja za člane BZS).
O disciplinskem prekršku mora biti kršitelj zaslišan in mora prejeti pisni sklep. Če se kršitelj pozivu na zaslišanje ne odzove, se odločitev sprejme brez njegovih pojasnil. Kršitelj lahko razsodišču v roku 5 dni od prejema vabila na zaslišanje pošlje tudi pisno pojasnilo o kršitvah, ki ga bremenijo.
Zoper sklep, ki ga izda Disciplinsko razsodišče, ima prizadeti član BZS ali posameznik v roku 15 dni pravico do pritožbe na skupščino BZS, ki kot organ 2. stopnje odloča o pritožbi dokončno. V takšnem primeru mora predsednik BZS v roku 10 dni od prejema pritožbe sklicati izredno skupščino BZS. Sklic mora biti objavljen na spletnih straneh BZS 15 dni pred izredno skupščino. Gradivo za odločanje morajo člani BZS prejeti vsaj 5 dni pred izredno skupščino.
Kadar Disciplinsko razsodišče kot sankcijo tekmovalcu izreče prepoved tekmovanja daljšo od enega leta ali doživljenjsko prepoved, pritožba ne zadrži izvršitve sankcije.
Disciplinsko razsodišče mora za začetek prepovedi tekmovanja določiti dan ali dogodek, ki ne sme biti več kot dva meseca po izdaji sklepa.
Disciplinsko razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi zahtev članov ali organov BZS.
Postopek mora razsodišče začeti vedno tudi po uradni dolžnosti, ko zazna kršitev določil tega statuta katerikoli član Disciplinskega razsodišča. Ta je dolžan v roku 5 dni od zaznave kršitve obvestiti predsednika Disciplinskega razsodišča, ki nato v roku 5 dni razpiše sejo, če presodi, da gre res za kršitev določil tega statuta.
Predlog za postopek lahko poda tudi organizator kateregakoli bowling tekmovanja, kjer nastopajo člani BZS, sodnik na katerikoli tekmi v okviru BZS, selektor, trener ali direktor posamezne reprezentance, če gre za reprezentančno tekmo. Predlog za postopek mora predlagatelj podati v pisni obliki.
Seja razsodišča je sklepčna, če sta prisotna dva člana. Disciplinski ukrep razsodišča je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov razsodišča. Če sta na seji prisotna samo dva člana, je odločilen glas predsednika razsodišča. Če na seji ni prisoten predsednik, morata ta pred odločanjem pooblastilo o prevladi predsednikovega glasu prenesti na enega od članov.
Člani razsodišča so pri svojem odločanju neodvisni in ne smejo sprejemati navodil klubov, katerih člani so. Če razsodišče obravnava tekmovalca, ki je član istega kluba kot kdo od članov razsodišča, to ni razlog za izločitev.
Vse odločitve razen opomina se objavijo na spletnih straneh BZS.
Disciplinsko razsodišče o izrečenih ukrepih poroča enkrat letno skupščini BZS.
35. člen
TRAJANJE MANDATOV
Mandat organov skupščine BZS ter stalnih delovnih teles Upravnega odbora in skupščine traja 4 leta.
Iste osebe so lahko ponovno izvoljene.
Člani organov in funkcionarji so za svoje delo odgovorni skupščini, ki jih lahko tudi predčasno razreši. Razrešitev predlaga Upravni odbor, Nadzorni odbor ali najmanj 1/3 članov zveze. Postopek razrešitve izvede skupščina z normalno večino glasov prisotnih delegatov.
V. GENERALNI SEKRETAR BZS
36. člen
Generalni sekretar opravlja strokovno tehnična in administrativna dela za skupščino in Upravni odbor BZS.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren Upravnemu odboru, sodeluje na sejah Upravnega odbora in skupščine. Na skupščini lahko glasuje le, če je tudi delegat člana BZS.
Opravlja predvsem sledeče naloge:
- skrbi za zakonito in pravilno poslovanje BZS,
- je odgovoren za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine in Upravnega odbora BZS ter izvrševanje sprejetih sklepov,
- opravlja druge strokovne naloge, ki mu jih določita skupščina in Upravni odbor.
Generalnega sekretarja BZS, ki je lahko tudi nekdo, ki ni registriran tekmovalec BZS, imenuje Upravni odbor BZS na predlog predsednika BZS za 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Upravni odbor BZS razreši sekretarja pred potekom 4 letnega obdobja, če le-ta s strani Upravnega odbora, predsednika ali skupščine dobi negativno oceno svojega dela.
Sekretar BZS mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo, ob tem pa mora izpolnjevati še druge pogoje, ki jih lahko za opravljanje nalog generalnega sekretarja določi Upravni odbor BZS.
Generalni sekretar je odgovoren za organizacijo izvajanja strokovnih, administrativnih, organizacijskih, pravnih in tehničnih opravil v BZS v skladu s poslovniki in pravilniki, sklepi skupščine in Upravnega odbora, Nadzornega odbora ter drugih organov BZS.
Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na predlog generalnega sekretarja odloči, da se za opravljanje nekaterih nalog za določen ali nedoločen čas zaposli v BZS delavec z ustrezno izobrazbo ali se sklene pogodba za izvajanje nalog z zunanjimi sodelavci oz. izvajalci.
Generalni sekretar BZS ne more biti član organov skupščine BZS ali stalnih delovnih teles Upravnega odbora.
VI. TEKMOVALNE SKUPNOSTI
37. člen
Za izvajanje nalog na določenem tekmovalnem področju lahko določi BZS tekmovalne skupnosti.
Tekmovalno skupnost na predlog kateregakoli člana BZS potrdi oz. določi Skupščina BZS.
Tekmovalne skupnosti samostojno izvajajo naloge BZS, za katere jih pooblasti Skupščina BZS. Za izvedbo aktivnosti je odgovoren komisar tekmovalne skupnosti.
VII. REPREZENTANCA SLOVENIJE
38. člen
Člane slovenske reprezentance selektor in direktor, če je le ta izbran, izbirata na osnovi posebnega pravilnika o izboru državne reprezentance, ki ga sprejme Upravni odbor BZS.
Nastop za reprezentanco je pravica in čast vsakega izbranega tekmovalca.
Pravice in dolžnosti članov slovenske reprezentance so določene v posebnem Pravilniku o nastopanju v reprezentanci Slovenije.
Vsak reprezentant mora v 5 dneh po izboru selektorja in direktorja, če je le ta izbran, ali po zmagi na tekmovanju, ki ga uvršča na mednarodno tekmovanje, podpisati posebno pogodbo o pravicah in dolžnostih reprezentanta.
VIII. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
39. člen
PRIHODKI
- Prihodki BZS so:
- članarina,
- proračunske dotacije iz državnega ali občinskih proračunov,
- prihodki iz materialnih pravic BZS,
- sponzorski in donatorski prispevki,
- lastni prihodki,
- odstotek prijavnine na turnirjih, višino določi upravni odbor.
- drugi viri.
Finančna sredstva, s katerimi razpolaga BZS, se lahko uporabijo le za namene, za katere so bila pridobljena.
41. člen
FINANČNO POSLOVANJE
BZS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s sprejetim programom in letnim finančnim planom.
Osnova za pripravo finančnega plana so realizirani prihodki.
Če BZS pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, mora presežek sredstev porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljena.
Finančno-materialne listine podpisuje predsednik, lahko pa tudi druge osebe, ki jih za to pooblasti predsednik BZS.
BZS ima pri banki, ki jo izbere Upravni odbor BZS, transakcijski račun.
Finančno in materialno poslovanje BZS se vodi po pravilniku o finančno materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva, in ga vodi blagajnik BZS. Blagajnik BZS je lahko tudi najeti finančni strokovnjak.
Vsak član BZS ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje kadarkoli. Vpogled članu omogoči Upravno odbor v roku 10 dni od podane zahteve.
Za financiranje posebnih dejavnosti (npr. investiranje) lahko BZS ustanovi poseben sklad, ki ga vodi Upravni odbor ali posebna komisija.
41. člen
PREMOŽENJE BZS
Če ima BZS premično ali nepremično premoženje, mora biti to premoženje vpisano v inventarno knjigo.
Premično premoženje se nabavi ali odtuji na podlagi sklepa Upravnega odbora BZS.
Nepremično premoženje BZS se lahko nabavi, odtuji, zamenja ali obremeni le s sklepom skupščine BZS.
42. člen
PRIDOBITNA DEJAVNOST
Za uresničevanje nalog, določenih s statutom, lahko BZS organizira oziroma opravlja tudi pridobitno dejavnost, in sicer na področju oglaševanja in oddajanja nepremičnin v najem.
To dejavnost lahko opravljajo strokovna služba, ustrezne komisije ali pa za to ustanovljena gospodarska družba pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in drugi predpisi.
Presežek prihodkov nad odhodki se tudi v tem primeru sme uporabiti le za doseganje namenov in ciljev BZS.
IX. NAGRADE IN PRIZNANJA
43. člen
Imenovanje častnih predsednikov in častnih članov BZS, podelitev priznaj članom BZS ali njenim
posameznikom ter drugim organizacijam in posameznikom za posebne zasluge pri razvoju in izvajanju
bowlingaškega športa oziroma pri delovanju BZS se lahko izvaja na podlagi Pravilnika o priznanjih, ki ga sprejme skupščina BZS, lahko pa le na predlog kateregakoli člana o tem odloča skupščina BZS.
Športnikom ali ekipam se za dosežene športne uspehe na državnih tekmovanjih lahko podelijo priznanja oziroma nagrade (denarne in materialne nagrade, plakete, pokali, diplome, itd.), določene z razpisom za posamezno tekmovanje.
Za dosežene uvrstitve na mednarodnih prvenstvih se športnikom, selektorjem in trenerjem lahko podelijo denarne nagrade za dosežene uvrstitve in evropske ter svetovne rekorde na evropskih ter svetovnih prvenstvih ter svetovnih pokalih. Višino določi Upravni odbor.
Delo bowlingaških delavcev je prostovoljno. Upravni odbor BZS pa lahko sklene, da se posamezne člane organov in komisij BZS oziroma strokovne delavce finančno ali materialno nagradi za opravljeno delo.
X. TEKMOVALNA PRAVILA
44. člen
V ligaških, na državnih in pokalnih tekmovanjih lahko nastopajo tudi tujci, kamor sodijo vsi, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, in so registrirani v BZS.
Tujci lahko nastopajo na zgoraj omenjenih tekmovanjih v omejenem številu.
Za igranje tujcev so določene naslednje kvote:
V ligaških tekmovanjih morajo biti tujci v ekipi v manjšini, če ekipa šteje več kot dva člana. V dvojicah lahko nastopa en tujec.
Tujec lahko nastopa na državnem ali pokalnem prvenstvu posameznic ali posameznikov le izven konkurence, njegov rezultat prvih 6 iger (kvalifikacije) šteje le za tekmovanje »masters«. Tujec se ne more uvrstiti v nadaljnje tekmovanje po odigranih 6 igrah (kvalifikacijah).
BZS mora vsako leto organizirati naslednja tekmovanja:
- ligaško tekmovanje žensk v absolutni starostni konkurenci (brez starostnih omejitev),
- ligaško tekmovanje ekip v absolutni starostni konkurenci (brez starostnih omejitev in omejitev po spolu)
- ligaško tekmovanje seniorjev in seniork, kjer nastopajo tekmovalci, starejši od 50 let,
- državno prvenstvo mladink in mladincev (enotno tekmovanje z dvema kategorijama), kjer lahko nastopajo tekmovalci, stari do 21 let,
- državno prvenstvo mlajših mladink in mlajših mladincev (enotno tekmovanje z dvema kategorijama), kjer lahko nastopajo tekmovalci, stari do 15 let,
- državno prvenstvo posameznic in posameznikov,
- državno prvenstvo moških petork in ženskih četvork,
- državno prvenstvo ženskih in moških trojk,
- državno prvenstvo ženskih in moških dvojic,
- državno prvenstvo mešanih dvojic,
- pokalno prvenstvo posameznic in posameznikov.
BZS lahko organizira tudi odprto prvenstvo in druga tekmovanja, kjer ni omejitev iz 1. odstavka tega člena. Odločitev o takšnem tekmovanju sprejme Upravni odbor.
BZS lahko organizira tudi ligaška tekmovanja in državna prvenstva za kategorije, ki niso določene v tem členu, so pa možne po členu 45. Odločitev o tem najmanj mesec dni pred začetkom tekmovanja sprejme Upravni odbor.
BZS organizira državna in pokalna prvenstva, če se na tekmovanje prijavi vsaj 6 ekip ali posameznic oz. posameznikov.
Tekmovalna pravila iz tega člena se nikoli ne smejo spreminjati sredi tekmovalne sezone, ki se šteje od prvega odigranega ligaškega kola, državnega ali pokalnega tekmovanja v katerikoli kategoriji, do zadnjega odigranega ligaškega kola ali državnega ali pokalnega tekmovanja po koledarju, ki ga pripravi Upravni odbor.
XI. KATEGORIJE IGRALCEV IN IGRALK V BZS
45. člen
Kategorije igralcev in igralk BZS se delijo na dve skupini.
- Registracijske kategorije - Vrste kategorij registriranih igralcev in igralk, ki so člani kluba, ki je član BZS:
a) Mladina – vsi tekmovalci, stari do 21 let, ki lahko tekmujejo v starostnih kategorijah iz točke 2 od a) do č);
b) Rekreativni član – član, ki ne more tekmovati na tekmovanjih, definiranih v 44. členu tega Statuta);
c) Senior – tekmovalec, ki lahko tekmuje v seniorski ligi in na državnem prvenstvu seniorjev;
č) Član – članska registracija se nadalje deli na:
i. tekmovalce, ki lahko tekmujejo zgolj na ligaških tekmovanjih,
ii. tekmovalce, ki lahko tekmujejo na vseh kategorijah tekmovanj, ki ustrezajo njihovi starostni kategoriji;
d) Častni član – član, ki se lahko udeležuje vseh tekmovanj, ki ustrezajo njegovi starostni kategoriji.
Član BZS lahko igralko ali igralca registrira za več registracijskih kategorij, ki ustrezajo starostni kategoriji igralca.
Članarina se določa zgolj za registracijske kategorije. Višino članarine za vsako kategorijo iz registracijske kategorije določi Upravni odbor za vsako sezono posebej, pred začetkom sezone. Upravni odbor določi tudi članarino za tekmovalce, ki jih član BZS registrira za več registracijskih kategorij.
- Tekmovalne kategorije – starostne kategorije tekmovalcev:
a) Pionirji – do 12 let,
b) Mlajši mladinci – do 15 let,
c) Mladi - do 18 let,
č) Mladinci – do 21 let,
d) Člani – nad 21 let,
e) Seniorji – nad 50 let.
Po dopolnjenem 10. letu starosti lahko registrirani tekmovalci tekmujejo na vseh tekmovanjih, mlajši pa le na mladinskih ligaških in državnih tekmovanjih.
Pri starostnih skupinah se kot izpolnjen pogoj za nastop šteje letnica rojstva, torej leto v katerem tekmovalka oz. tekmovalec napolni starost, ki je pogoj za možnost nastopa.
Po dopolnjenem 10. letu starosti lahko registrirani tekmovalci tekmujejo na vseh tekmovanjih, mlajši pa le na mladinskih ligaških in državnih tekmovanjih.
XII. PRENEHANJE DELOVANJA BZS
46. člen
BZS preneha obstajati:
− s sklepom skupščine,
− če se število rednih članov zmanjša samo na enega člana,
− s pravnomočno odločbo pristojnega organa.
Za sklep o prenehanju delovanja zveze sta potrebni najmanj dve tretjini glasov vseh članov BZS.
47. člen
DELITEV PREMOŽENJA
Ko zveza preneha z delom in po poravnavi vseh obveznosti, preide vse njeno premoženje na sorodno društvo ali zvezo društev, ki jo določi skupščina BZS. Če sklepa skupščine ni, preide premoženje BZS na vse člane BZS. Proračunska sredstva se vrnejo proračun.
48. člen
SPOŠTOVANJE PRAVIL WTBA in ETBF, ter drugih mednarodnih zvez, katerih članica je BZS
Kot pravila igranja in obnašanja se uporabljajo pravila “FEDERATION INTERNATIONALE DES QUILLERS – WORLD TENPIN BOWLING ASSOCIATION” in European Tenpin Bowling Federation ter drugih mednarodnih zvez, katerih članica je BZS, z vsemi spremljajočimi predpisi.
Pravila igranja tolmači Upravni odbor BZS oziroma Sodniška komisija, v kolikor le-ta deluje, pravila obnašanja on pravila za disciplinsko odgovornost pri svojem delu uporablja in tolmači tudi Disciplinsko razsodišče.
XIII. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Člani BZS so dolžni uskladiti svoje statute s tem statutom.
50. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut. Vsi predlogi za spremembo statuta morajo biti predloženi v pisni obliki na Upravni odbor BZS najmanj 10 dni pred sejo skupščine.
Razlago tega statuta in sklepov skupščine daje Upravni odbor BZS.
51. člen
S sprejemom tega statuta preneha veljati statut BZS, sprejet 9.5.2000 in popravljen 10.3.2004 in 12.4.2010.
52. člen
Statut BZS stopi v veljavo takoj po sprejemu na skupščini.
Ljubljana, 22.6.2011
Bowling zveza Slovenije
dr. Aleš Musar, predsednik BZS